PSIHOANALIZA

PSIHOANALITIČNA ORDINACIJA

►PRVA STRAN ►O PSIHOANALIZI ►STROKOVNJAKI ►KONTAKT ►POVEZAVE

►Zaupnost podatkov

Psihoanalizo je zasnoval dr. Sigmund Freud na začetku XX. stoletja. Kot je o njej pisal sam Freud, združuje psihoanaliza tri vidike: raziskovanje, teorijo in zdravljenje. Podobno kot pri drugih področjih znanosti se vsak od teh vidikov stalno razvija.

Psihoanaliza temelji na Freudovem genialnem odkritju nezavednega, ki vpliva na naše vedenje, čustva, misli, način vstopanja v medosebne odnose itd. Psihoanalitiki verjamejo, da v ozadju psihičnih težav ležijo konflikti in vzorci vedenja, ki se jih ne zavedamo. Pri psihoanalitični obravnavi lahko razkrivamo pomen nezavednega preko prostih asociacij, sanj, fantazij, idej, spodrsljajev ter dinamike medsebojne interakcije med analitikom in analizantom, kar nas lahko prevede k razumevanju aktualnih težav.

Psihoanalitična obravnava je usmerjena na prepoznavanje in razumevanje nezavednih pomenov in ostankov pretekle osebne izkušnje, ki vpliva na aktualne vedenjske vzorce. Naš notranji svet se že od rojstva dalje gradi pod vplivom gonov in preko odnosov z bližnjimi osebami. Raziskovanje notranjega sveta je ključ za razumevanje bogate in zapletene človeške izkušnje. Da bi zmanjšali vpliv preteklih izkušenj, se vračamo k njihovim izvirom, jim sledimo ter opažamo, kako se je oseba s časom spreminjala. Zavedanje samega sebe nudi potencial za bolj konstruktivno ravnanje v sedanjem življenju.

V teku psihoanalitične obravnave se med analitikom in analizandom ustvari tesno sodelovanje, ki se ne gradi le na intelektualni ravni, ampak tudi na čustveni navezanosti, kar lahko vzbuja različna močna čustva. Ta odnos postopoma postaja del analize, ker na nek način odraža ter ponavlja pomembne odnose analizanda z drugimi. V unikatnem analitičnem prostoru ima analizand možnost ponoviti, razumeti, predelati ter izživeti lastna čustva v odnosih do drugih.

Kako poteka psihoanalitična obravnava?

Psihoanaliza kot metoda psihoterapevtske obravnave odvisno od dogovora zaobjema tri do pet rednih srečanj tedensko, ki vsakič potekajo ob točno določenem dnevu in uri ter trajajo 45 minut. Pri psihoanalitični obravnavi se analizand uleže na udoben ležalnik, obrnjen stran od analitika. Intenzivnost, stalnost srečanj ter udoben sproščen položaj omogočajo analizandu, da se poglobi v doživljanja svojega notranjega sveta ter brez zavor spregovori o svojih občutkih med seanso, zaupa svoje misli, ideje, sanje, fantazije. Počasi ustvarjen zaupni odnos med analizandom in analitikom dovoli obravnavo vsebin, ki se analizandu utrnejo med seanso. V teku psihoanalitične obravnave se fokus razpravljanja postopoma premesti na sam odnos med analizandom in analitikom, saj se znotraj tega odnosa odvijajo notranji konflikti analizanda ter se na nezavedni ravni ponavljajo odnosi z analizandovimi pomembnimi osebami.

Analitični proces je izjemno občutljiv in intimen. Predamo se mu lahko, ko smo prepričani v strokovnost analitika, ki je v teku izobrazbe zaključil lastno učno analizo.

Pri odločitvi o začetku psihoanalitične obravnave koristijo uvodna srečanja. Ta omogočajo posamezniku spoznati strokovnjaka in si ustvariti predstavo o tem, na kakšen način poteka obravnava. Po preteku uvodnih srečanj si ustvarite občutek, ali bi z analitikom zmogli dolgotrajno sodelovati.

Analitik na uvodnih srečanjih zbere osnovne podatke o morebitnem bodočem analizandu ter oceni, ali bo zmožen udeležbe v psihoanalitičnem procesu in ali mu bo psihoanalitična obravnava koristila. Psihoanalitik podrobno seznani posameznika z načeli, pravili in metodo psihoanalitične obravnave. V primeru, če oba ugotovita, da sta pripravljena na psihoanalitično obravnavo, skleneta ustno pogodbo o sodelovanju. Ustna pogodba vključuje odgovornost obeh strani za ohranjanje vnaprej določenega urnika srečanj, redno plačilo, vključno s plačilom izostalih srečanj ter obojestransko zaupnost.

In poglobljeno potovanje v notranji svet se lahko začne.

Komu je namenjena psihoanaliza?

Psihoanaliza je namenjena osebam, ki so po eni strani dosegle določeno raven zadovoljstva v življenju – prijateljstva, zakon, služba, konjički - po drugi strani pa kljub dosežkom trpijo zaradi potrtosti ali tesnobe, zdravstvenih težav, ki jih ne potrjujejo medicinske raziskave, ali pa zaradi težav v spolnosti. Take osebe lahko trpijo zaradi prisilnih dejanj ali prisilnih misli. Lahko so osamljene, a kljub temu, da lahko vzpostavljajo stike, jih s težavo ohranjajo, ker težko prenašajo bližino. Žrtve zlorabe v otroštvu lahko trpijo zaradi pomanjkanja zaupanja do ljudi. Nekateri pridejo na analizo zaradi ponavljajočih se neuspehov v ljubezenskih odnosih ali v službi, nekateri zaradi samodestruktivnega vedenja. Drugi si poiščejo pomoč psihoanalitika, ker jim dosedanji psihoterapevtski pristopi niso pomagali ali pa ta učinek ni bil dolgotrajen. Na uvodnih seansah je mogoče ugotoviti, ali tej osebi resnično lahko koristi psihoanalitična obravnava.

Kdo je psihoanalitik?

Psihoanalitik je načeloma visoko usposobljen psiholog oziroma psihiater, ki ima bogate psihoterapevtske izkušnje in je opravil večletni psihoanalitični trening po načelih in kriterijih Mednarodnega Psihoanalitičnega Združenja (IPA). IPA šteje več kot 11000 članov po vsem svetu. Psihoanalitični trening zajema teoretične in klinične seminarje, supervizije kliničnih primerov s strani izkušenih psihoanalitikov ter nekaj let osebne učne analitične izkušnje. Učna analiza bodočega analitika je namenjena samospoznavanju in reševanju njegovih lastnih, prej neprepoznanih psihičnih težav. Analitiku pomaga do lažjega vživljanja in boljšega razumevanja svojih analizandov. Zahteven analitični trening pomaga, da se pri delu uveljavljajo strogi etični in strokovni standardi. Psihoanalitik se stalno izobražuje in se udeležuje različnih analitičnih kongresov, da bi na ta način ohranil stik s sodobnimi pristopi. Več o izobraževanju iz psihoanalize je na spletni strani slovenskih psihoanalitikov http://www.psihoanalitiki-ipa.si/izobrazevanje.html

Psihoanalitično obravnavo izvaja univ. dipl. psihologinja, specialistka psihoanalitične psihoterapije, psihoanalitičarka, članica Mednarodnega psihoanalitičnega združenja

Lilija Varjačić Rajko

OPEKARSKA 11, 1000 LJUBLJANA , E-POŠTA: info@psihoanalitik.si